dedno pravo

Dedno pravo za laike – Kaj mora vsak posameznik vedeti o dednem pravu

Za osnovno razumevanje dednega prava moramo vedeti, kaj so dedni redovi. Poznamo tri skupine dednih redov. Poglejmo si, kaj predstavljajo.

V primeru, da je tematika za vas aktualna, pa je vsekakor smiselno, da se o stanju posvetujete, kaj pravi odvetnik za dedno pravo. V tem članku namreč vse skupaj na grobo opisujemo, vsekakor pa dedno pravo vsebuje kar nekaj specifik in posebnosti, ki jih lahko razume in predvidi le odvetnik. Če vas

Dedni redovi

1 dedni red – V prvi dedni red sodijo potomci, posvojenci in zakonci zapustnika.

2. dedni red – V drugi dedni red sodijo starši in zakonec zapustnika, če ta nima potomcev.

3. dedni red predstavljajo stari starši zapustnika. Ti pridejo v poštev le če v 1. in v 2. dednem redu ni nikogar, ki bi dedoval.

Naj začnemo s tem, da dedni redovi pridejo v poštev le, v kolikor zapustnik ni napisal veljavne oporoke. V tem primeru so prvi na vrsti za dedovanje tisti, ki sodijo v prvi dedni red.

Kako dedujejo zakonec in otroki

Zakonec v prvem dednem redu deduje skupaj s potomci. To pomeni, da se premoženje deli enakomerno med zakonca in potomce (ali posvojence). Delež zakonca ni fiksen in se lahko zmanjša v korist otrok. Do tega lahko pride na zahtevo otrok. V primeru da so se vsi zapustnikovi potomci odpovedali dedovanju, zakonec ali izven zakonski partner ne deduje v drugem, ampak v prvem dednem redu. Dedni delež zakonca se lahko zmanjša ali poveča na zahtevo, če ta deduje v drugem dednem redu (skupaj s starši zapustnika).

Nujni delež

Pri tem velja še omeniti nujni delež. Kot pravi zakonodaja ta ni enak zakonitemu deležu, ampak je manjši. Omogoča, da dedujejo nujni dediči četudi bi jih oporoka izločila. Poznamo absolutne nujne dediče (potomci, zakonec, starši) in relativne nujne dediče (npr. stari starši, če so trajno nezmožni za delo).

Tako lahko, v primeru, da zakonec nima otrok, starši zahtevajo povečanje deleža v breme zakonca, če nimajo dovolj sredstev za preživljanje.

Kaj pa bratje in sestre

Pod pogojem, da eden od staršev ne deduje, bratje in sestre zapustnika dedujejo v 2. dednem redu. V tem primeru gre delež enega od staršev bratom in sestram. Če nobeden od staršev zapustnika ne deduje, potem dedujejo del zapuščine, ki bi šel vsakemu od njiju, potomci; očetov delež dedujejo njegovi potomci, materin delež delež njeni potomci.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja